»Izzvale oz. vznemirile so me tiste umetniško celovite predstave, ki presegajo zgolj estetski užitek ali intelektualno intrigantnost ter se dotaknejo človeka v njegovih najglobljih plasteh intuitivnih, asociativnih in duhovnih izkušenj.«
»Zanimale so me predstave, ki poskušajo artikulirati tudi svet zunaj teksta oziroma uprizoritve ali gledališča kot takega, in predstave, ki za to artikulacijo iščejo – in v veliki meri tudi najdejo – nova izrazna sredstva, tako parcialne znake kot celovit uprizoritveni sistem.«
»Zanimale so me predstave, ki poskušajo artikulirati tudi svet zunaj besedila oziroma uprizoritve ali gledališča kot takega, in predstave, ki za to artikulacijo iščejo – in v večini tudi najdejo – nova izrazna sredstva, tako parcialne znake kot celovit uprizoritveni sistem.«
»Merili konteksta in prevpraševanja odrskega izraza Lukan po lastnih besedah pri ogledu predstav ni sledil vnaprejšnjemu konceptu, saj se je ta namreč izoblikoval sproti, bolj kot intuitivno vodilo za orientacijo po ogledanem kakor pa čvrst sistem; če sem popolnoma natančen, so ta koncept pravzaprav spodbudile ravno uprizoritve, v katerih je bil najbolj izražen. Če ga poskušam čim bolj jedrnato opisati, sem v širši izbor za tekmovalni program uvrščal uprizoritve, ki so kar najbolj upoštevale dve merili: merilo konteksta in merilo prevpraševanja odrskega izraza.«
»Zanimale so me predstave, ki poskušajo artikulirati tudi svet zunaj teksta oziroma uprizoritve ali gledališča kot takega, in predstave, ki za to artikulacijo iščejo – in v veliki meri tudi najdejo – nova izrazna sredstva, tako parcialne znake kot celovit uprizoritveni sistem.«
»Ker so nekatere letošnje tekmovalne uprizoritve daljše ali izvedbeno zahtevnejše, je pred nami kar zahtevna naloga, ki vključuje tudi iskanje in opremljanje zunanjih lokacij in usklajevanje festivalskega urnika.«
»Gledališče in gledališka igra zame ni monolog, ampak dialog. Dialog z avtorsko ekipo, ki mi pride nasproti, s kolegi, ko skupaj razmišljamo o predstavi, in v končni fazi dialog med nami in vami, ki poteka preko predstave. To so trenutki, ki so pomembni.«
»Škof je žirijo prepričal v vlogi ikonične figure krščanskega srednjega veka, Frančiška, ki ga je po oceni žirije 'odigral s pripovedno inteligenco in toplino na eni strani in z natančnim portretom bogoiskateljstva v mučenem telesu na drugi strani'.«
»Več kot tisoč ljudi je prispevalo k rojstvu, razvoju, življenju in dejavnosti Šentjakobskega gledališča, ki v svoji stoletni poti ni zaznamovalo le Šentjakobskega okraja ali Ljubljane, temveč je žarelo še mnogo širše.«
»Gledališče ima veliko možnosti, da prispeva k integraciji, opolnomočenju in destigmatizaciji ranljivih skupin. Uprizoritvene prakse pomembno prispevajo tako k razvoju gledališča z ranljivimi in za ranljive kot tudi v procesu socialnega vključevanja ranljivih skupin.«
»Najznačilnejša poteza v ustvarjalnosti Iva Barišiča sta njegova predanost in odprtost – kot igralec vseskozi posodablja svoj način igre in ohranja radovednost za nov, drugačen gledališki in filmski jezik, zato z njim radi sodelujejo tako izkušeni, uveljavljeni režiserji kot tudi ustvarjalci najmlajše generacije in tisti, ki odstopajo od ustaljenih teatrskih in filmskih praks.«